Ikona v sodobni preobleki: Škoda 100

Tako je videti Škodin prvi model, prodan v milijonski seriji, oblikovan po smernicah sodobnega oblikovalskega jezika znamke.

26. 11. 2025 Škodin svet

Škoda 100, ki so jo izdelovali med letoma 1969 in 1977, je postala prvo vozilo te znamke, ki je bilo prodano v več kot milijon primerkih. Čeprav je veljala za cenovno dostopno vozilo za široke množice, pa lastništvo avtomobila takrat nikakor ni bilo čisto običajna stvar. To je navdihnilo oblikovalca Martina Paclta, da je model ponovno interpretiral kot bolj premium limuzino. „Navdihovala so me razmerja modela Superb, zato je končni koncept nekoliko večji,“ pravi.

Ključni razlog za izbiro modela Škoda 100 je bila njegova priljubljenost, česar se Paclt še dobro spomni iz otroštva. »Želel sem delati z avtomobilom, ki ga ljudje dobro poznajo in ki so ga mnogi nekoč sami imeli. Škoda 100 me je pritegnila s svojimi čistimi, brezčasnimi linijami, ki močno odmevajo v sedanji oblikovalski usmeritvi Modern Solid,« pravi.

Paclt je že od samega začetka vedel, da ne želi retro stila. Cilj je bil ohraniti bistvo originala, predvsem prek njegovih proporcev in splošnega značaja.

Škoda 100

Serija Škoda 100/110 je postala prvi model znamke, ki je presegel milijon primerkov, saj je bilo med letoma 1969 in 1977 proizvedenih skupno 1.079.708 vozil. Avtomobil je ohranil koncept motorja zadaj in zadnjega pogona, ki ga je imel njegov predhodnik, model 1000 MB. Škoda 100 je bila znana po svojih elegantnih, uravnoteženih linijah, praktičnih rešitvah in za tisti čas presenetljivo luksuznih lastnostih, kot so na primer zložljivi sedeži v različicah L. Opremljena je bila s 1,0-litrskim štirivaljnim motorjem z močjo 35 kW, medtem ko je 1,1-litrska Škoda 110 dosegala moč 39 kW, različice LS pa so se približevale moči 46 kW.

Drzen poklon originalu

Ena najbolj nekonvencionalnih značilnosti koncepta je zadnji del karoserije. Ta del so navdihnila stekla originalnega avtomobila. »Bila so skoraj zamenljiva, zato se mi je zdelo, da bi se bilo zanimivo poigrati s tem,« pojasnjuje Paclt. Ta ideja je privedla do drzne oblikovalske poteze: zadnje šipe ni. »To je skromen poskus izzivanja uveljavljenih pravil. Zagotovo bo takšno vozilo vzbudilo določena čustva – in prav to bi moral biti namen oblikovanja,« opozarja. Značilna ovalna grafika, uporabljena na sprednjem in zadnjem delu, še dodatno poudarja povezavo s klasičnim modelom Škoda 100.

Nekonvencionalna rešitev zadnjega dela je omogočila tudi ponoven razmislek o tehnični zasnovi vozila. »Želel sem ustvariti koncept z določeno mero realizma,« pravi Paclt. Ker ni bilo zadnjega stekla, je lahko v ta del vgradil sistem za dovod svežega zraka, ki ga dopolnjujejo minimalistične odprtine na zadnjih blatnikih. „Tudi električno vozilo – saj je ta vizija zasnovana kot električni avtomobil – potrebuje hlajenje. Namestitev dovoda nad streho izgleda kul in učinkovito usmerja zrak k tehničnim komponentam, ki se nahajajo za potniško kabino. Smiselno se mi je zdelo ohraniti filozofijo zadnjega motorja pri izvirni Škodi 100,“ pravi Martin.

»Všeč mi je ideja o pogonu na zadnja kolesa. Omogočila mi je, da sem sprednjo os pomaknil naprej in ustvaril resnično kratek sprednji previs,« dodaja. Glavni prtljažnik se nahaja spredaj, dopolnjuje pa ga manjši prostor za shranjevanje nad zadaj nameščenim pogonskim sistemom.

Dobrodošel kreativni izziv

Za Paclta, zunanjega oblikovalca, specializiranega za oblikovanje žarometov, je bilo ustvarjanje sodobne reinterpretacije modela Škoda 100 osvežujoča sprememba. Medtem ko se pri vsakdanjem delu osredotoča na zunanje elemente, mu je ta projekt omogočil, da je po svoji viziji oblikoval celoten avtomobil, in to od začetka. »Moral sem le paziti, da kaj ne bi bilo podobno konceptu Vision O, pri katerem sem sodeloval tik pred tem.«

Njegov proces se je začel s tradicionalnimi skicami s svinčnikom. »Skiciram s svinčniki in barvicami, ker mi omogočajo, da hitro naredim veliko risb in takoj ocenim, ali je neka ideja dobra,« pojasnjuje. »Ko sem našel koncept, ki je bil smiseln, pa sem ga podrobno razvil.«

Zanimivo je, da je kot osnovo pri oblikovanju uporabil aktualni model Superb. »Ugotovil sem, da mora biti nova Škoda 100 nekoliko večja – zlasti širša – in da absolutno mora dobro sedeti na kolesih.« Na tej podlagi je izdelal 3D-model svoje vizije: sodoben, samozavesten poklon originalnemu avtomobilu.

Martin Paclt

Martin Paclt je v podjetju Škoda Auto zaposlen že več kot 11 let. Za poklic oblikovalca ga je navdušil njegov oče, arhitekt. »Že zgodaj sem spoznal, da želim stvarem dajati obliko,« pravi. Po študiju in kratki karieri v industrijskem oblikovanju se je pridružil podjetju Škoda in takoj postal član ekipe za oblikovanje žarometov, kjer dela še danes. »Vendar poskušam postopoma razširiti svoje delovno področje in prispevati svoje ideje k oblikovanju zunanjosti avtomobilov nasploh,« pravi. To je eden od razlogov, zakaj je tako užival pri svoji interpretaciji Škode 100, pravi. Sodeloval je pri oblikovanju številnih modelov znamke Škoda, med drugim pri Enyaqu, Karoqu, Kamiqu in Kodiaqu, pa tudi pri konceptih, kot sta Vision X in Vision 7S. Nazadnje je sodeloval pri konceptu Vision O.