130 kilometrov za 130 let: ko te pot pelje pod oblake (in včasih tudi v nevihto)

Kranj – Preddvor – Trstenik – Golnik – Tržič – Begunje – (Jamnik?) – Kranj
🚴‍♀️ 130 km | 📈 1.574 višinskih metrov | ⏱️ približno 6 ur

Najina tura se je začela v Kranju, kamor hodi Tamara v službo. Po kratki mestni vožnji se cesta usmeri proti Visokem, nato pa hitro zavije v manj prometne, prijetne podeželske ceste mimo Preddvora. Prvi resnejši zalogaj te čaka pri Bašlju – kratek, a sladek vzpon, ki mu sledi lep spust v Trstenik. Cesta valovi, dih se najde, ritem se postavi.

Od Trstenika do Golnika je tisti tipični “hinavski” klanec – začne se po spustu, zato te malo preseneti. Najprej položno, potem pa kar naenkrat »na resno«. Ni dolg, je pa dober opomnik, da ta tura ne bo samo panoramska razglednica.

V Tržiču sledi zavoj proti Bistrici pri Tržiču in prvi resnejši vzpon – cesta »pod goram«, ki se vije mimo Srednje in Zadnje vasi (Prve očitno še niso našli 😉) do Begunj.

Ko se vreme odloči namesto tebe

Na tej točki je narava vzela vajeti v svoje roke – temni oblaki, grmenje  in kaplje na čeladi so dali jasno vedeti, da Jamnik ta dan ne bo videl Tamarine verige. Spust v Dražgoše po mokrem? Ne, hvala. Pamet je zmagala nad trmo in najina tura se je končala prej, kot je bilo načrtovano – števec je kazal 65 kilometrov, torej točno na polovici izziva.

Ampak kot vsak kolesar dobro ve – pot ni vedno tista, ki si jo začrtaš na GPS-u. Včasih je treba obrniti. In tudi to je del zgodbe.

Ko je vreme za

Če nebo dovoli, pa je ta trasa nekaj posebnega. Spust mimo Radovljice in nato tisti legendarni klanec na Jamnik, kjer se ti odpre razgled, kot bi stal na razglednici – cerkev, Karavanke, tišina. Spust v Dražgoše pa ni samo adrenalinski, temveč tudi šola ponižnosti, ko se zaveš, kako so klanci videti z druge smeri.

Zaključek je miren, večinoma ravninski, mimo Železnikov in Škofje Loke vse do Kranja. Idealen za zaključne misli, raztegovanje nog in kak interni “high five”.

Rekreativka profesionalnega duha

Tamara Obid je na kolo prvič resno sedla pred dvema letoma – pripravljala se je na triatlon. A kolo je hitro prevzelo glavno vlogo. V prvem letu je nabrala neverjetnih 110.000 višinskih metrov in skoraj 9.000 kilometrov – in to na cestnem kolesu, ki si ga je kupila takoj, ko je ugotovila, da se je v kolesarstvo zaljubila. Zdaj je to njen vsakdan, njen pobeg in njena strast. Pred kratkim se je preizkusila še v trail teku – 21 kilometrov in 1.300 višincev v Švici – in 20. julija 2025 je bil pred njo nov izziv: L’Étape du Tour de France 2025, rekreativna različica ene izmed etap Dirke po Franciji, kjer je kot Škodina nagrajenka zastopala slovenske barve. To je bila njena prva kolesarska dirka.

In seveda – priprave nanjo niso potekale za računalnikom, ampak tam, kjer so klanci, pot in nebo.