9. maja 1945 so nad Mlado Boleslav začele padati bombe s sovjetskih letal. Dve od njih, vsaka težka 250 kilogramov, sta zadeli tovarno avtomobilov. Eksplozije in požar, ki jim je sledil, so prizadeli predvsem proizvodne prostore, vendar se je proizvodnja že čez nekaj mesecev nadaljevala, najprej s tovornjaki, nato z osebnimi vozili.
Avtomobilska industrija je odigrala pomembno vlogo pri ponovnem zagonu opustošene Evrope, čeprav je bil pristop različen glede na politične razmere v posamezni državi. Tako kot britanska vlada so se tudi češkoslovaške oblasti odločile za nacionalizacijo ključnih industrijskih panog. 27. oktobra 1945 je začel veljati odlok št. 100, s katerim je bila uvedena nacionalizacija rudnikov in industrijskih podjetij. Leta 1946 je sledil dvoletni načrt za oživitev gospodarstva, ki naj bi državo ponovno postavil na noge.
Naslovnica danske brošure iz leta 1946, na kateri je predstavljena povsem nova Škoda 1101 z vzdevkom "Tudor", ki ga je dobila zaradi priljubljene dvovratne karoserijske različice. Vzdevek je postal zelo priljubljen.
V tem času je bil velik poudarek na izvozu na tuje trge, kar potrjuje tudi promocijsko gradivo iz dvoletnega načrta iz leta 1947: "S povečanjem izvoza lahko dosežemo velik obseg proizvodnje, državi zagotovimo dragoceno tujo valuto in pomagamo znižati domače cene avtomobilov."
Leta 1946 se je avtomobilski proizvajalec iz Mlade Boleslav preimenoval v Automobilové závody národní podnik (AZNP), čeprav so se avtomobili še naprej prodajali pod znamko Škoda. To je pomenilo dokončno ločitev od inženirske skupine Škoda s sedežem v Plznu, ki se je leta 1925 združila s prvotnim podjetjem Laurin & Klement.
Po komunističnem prevzemu oblasti februarja 1948 je Češkoslovaška postala del vzhodnega bloka, socialističnih držav Srednje in Vzhodne Evrope pod vplivom močne Sovjetske zveze. V naslednjih 40 letih je gospodarstvo prešlo na centralno načrtovani socialistični model. Načrtovanje se je izvajalo s petletnimi načrti, ki so določali, kakšno blago se bo proizvajalo, kje, koliko bo stalo in kakšne bodo plače delavcev. Izvoz je bil še vedno ključnega pomena, saj je prinašal prepotrebno tujo valuto.
Upravna stavba AZNP leta 1959, "okrašena" s propagandnimi gesli komunističnega režima.
V podporo izvozu so nastali številni vizualno privlačni plakati in brošure v več jezikih. Poleg lastnega oglaševalskega oddelka podjetja AZNP so sodelovali tudi zunanji umetniki, na primer grafični oblikovalec František Kardaus, znan po kultnem tramvaju Tatra T3, in fotograf Vilém Heckel. Škoda je že imela močno tradicijo kakovostnega promocijskega gradiva; ekipa iz Mlade Boleslav je že od samega začetka pripravljala visokokakovostne oglase za kolesa Laurin & Klement, motorna kolesa in pozneje tudi za avtomobile Škoda.
Barvite ilustracije in črno-beli priročnik